políranje

políranje
-a s (ȋ) glagolnik od polirati: poliranje lesa; naprava za poliranje

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • ПОЛИРОВАНИЕ — высококачественная отделка поверхности до получения зеркального блеска (Болгарский язык; Български) полиране (Чешский язык; Čeština) leštění (Немецкий язык; Deutsch) Polieren (Венгерский язык; Magyar) polírozás (Монгольский язык) гялтайлгаж… …   Строительный словарь

  • nepòlīrān — prid. 〈odr. ī〉 1. {{001f}}koji nije poliran, koji nije prevučen sredstvom za poliranje (pokućstvo i sl.) 2. {{001f}}neglaziran [∼a riža] …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • ènglēskī — ènglēsk|ī prid. koji se odnosi na Englesku i Engleze ∆ {{001f}}∼a crkva anglikanska crkva; {{c=1}}usp. {{ref}}anglikanski ∆{{/ref}}; ∼i buldog kinol. malen pas osebujna izgleda (nabijena tijela i velike, teške glave); ∼i hrt kinol. kratkodlaki… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • nepoliran — nepòlīrān prid. <odr. ī> DEFINICIJA 1. koji nije poliran, koji nije prevučen sredstvom za poliranje (pokućstvo i sl.) 2. neglaziran [nepolirana riža] ETIMOLOGIJA ne + v. polirati …   Hrvatski jezični portal

  • poliš — pòliš m DEFINICIJA žarg. sredstvo za poliranje automobila, namještaja i sl.; laštilo ETIMOLOGIJA engl. polish …   Hrvatski jezični portal

  • mézzotínta — e [medzo in mezo ] ž (ẹ̑ ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri struženje in poliranje hrapave bakrene plošče omogoča prehode iz temnega v svetlo, struženka: barvna mezzotinta; japonski mojstri mezzotinte // odtis v tej tehniki: razstava mezzotint …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • patiníranje — a s (ȋ) glagolnik od patinirati: poliranje in patiniranje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • políren — rna o prid. (ȋ) nanašajoč se na poliranje: polirni postopek / polirni stroj; polirna pasta mehko, mazavo brusilno sredstvo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • polírnica — e ž (ȋ) obrat za poliranje: nesreča v polirnici …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • strúženka — e ž (ú) um. grafična tehnika, pri kateri struženje in poliranje hrapave bakrene plošče omogoča prehode iz temnega v svetlo: barvna struženka // odtis v tej tehniki: razstava struženk …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”