- pokvéka
- -e ž (ẹ̑) slabš. 1. izmaličen, iznakažen človek: po nesreči je ostal pokveka / kot psovka pokveka pijanska, izgini 2. izmaličenost, iznakaženost: vzbujati grozo zaradi svoje pokveke
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pokvéka
Look at other dictionaries:
pokvékast — a o prid. (ẹ̑) slabš. izmaličen, iznakažen: bil je pokvekast / kot psovka kam rineš, pokveka pokvekasta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
