pokopávati

pokopávati: -am nedov. (ȃ) 1. navadno z določenim obredom dajati, polagati truplo ali pepel koga v zemljo in ga pokrivati: pokopavati mrtvece / na tem pokopališču več ne pokopavajo / ko je videl pogrebni sprevod, je vprašal, koga pokopavajo ♦ arheol. pokopavati v gomilah; etn. pokopavati pusta šega, da se dan po pustnem torku v sprevodu vozi lutka iz slame in cunj in nato vrže v vodo, sežge 2. ekspr. delati, povzročati, da je kdo deležen neprijetnih, hudih posledic: s takimi izjavami ga pokopavate

Игры ⚽ Поможем написать реферат

pokápati — 1 am in ljem dov. (ā ȃ) s kapanjem nanesti: jed pokapamo še z maslom; pokapati ribe z limoninim sokom // umazati s kapljami: obleko je pokapal s krvjo; pokapal si je hlače; ekspr. ves si se pokapal pokápan a o: z voskom pokapana miza 2 am in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pokopávanje — a s (ȃ) glagolnik od pokopavati: pokopavanje mrličev; pokopavanje in sežiganje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pokopováti — újem nedov. (á ȗ) star. pokopavati: ko so ga pokopovali, je zelo jokala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prekopávati — am nedov. (ȃ) 1. rahljati, delno preobračati zemljo, zlasti z motiko: prekopavati gredice; prekopavati s krampom in lopato 2. s kopanjem preiskovati: prekopavati arheološko najdišče 3. kopajoč iti z enega konca česa na drugega: prekopavati cesto … Slovar slovenskega knjižnega jezika
púst — a m (ȗ) 1. dnevi pred pustnim torkom in ta dan sam: pust se bliža; ob pustu je bilo; še pred pustom se bosta poročila / praznovati pusta; našemiti se za pusta; oblekel se je kot za pusta neprimerno, smešno 2. etn. moška lutka iz slame, cunj, ki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
úrna — e ž (ū) knjiž. vrč, lonec: najti urno, polno zlatnikov / daritvena urna // posoda za shranjevanje pepela mrličev; žara: urna s pepelom pokojnega / pokopavati v urne … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias