- pokójnikov
- -a -o (ọ̑) pridevnik od pokojnik: odlitek pokojnikovega obraza; posestvo je dobil pokojnikov sin; zapeli so pokojnikovo najljubšo pesem
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pokójnikov
Look at other dictionaries:
urna — ȗrna ž <G mn ā/ ī> DEFINICIJA 1. posuda u obliku vaze, ob. od mramora ili metala, u kojoj se prvenstveno drži pokojnikov pepeo; žara 2. takva posuda drukčije namjene (za glasačke listiće itd.) ETIMOLOGIJA lat … Hrvatski jezični portal
posinóvljenec — nca m (ọ̑) kdor je posinovljen: vse premoženje je podedoval pokojnikov posinovljenec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
