- poklonítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od pokloniti: poklonitev zemljišča / sprejel je slovesno poklonitev deželnih stanov / pogrebna poklonitev // zastar. dar, darilo: dati poklonitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
poklonítven — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na poklonitev: poklonitveno pismo / poklonitvena ceremonija / poklonitvena deputacija deputacija, ki izraža prostovoljno podreditev kaki oblasti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poklónstvo — in poklônstvo a s (ọ̑; ȏ) zastar. poklonitev: začelo se je poklonstvo vseh županov // dar, darilo: zavrnila je njegovo poklonstvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika