pojmljív

pojmljív
-a -o prid. (ȋ í) knjiž. razumljiv, logičen: to je popolnoma pojmljivo dejanje / basen kot leposlovna vrsta je bila v času absolutizma pojmljiva / ta razlika je pojmljiva le, če upoštevamo zgodovino razložljiva, pojasnljiva ● knjiž., ekspr. večja okrutnost je komaj pojmljiva si jo komaj mislimo, predstavljamo ◊ filoz. ki se da spoznati, dojeti s pojmi

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • pòjmljiv — prid. 〈odr. ī〉 koji se može pojmiti; shvatljiv, razumljiv …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • pojmljiv — pòjmljiv prid. <odr. ī> DEFINICIJA koji se može pojmiti; shvatljiv, razumljiv ETIMOLOGIJA vidi poimati …   Hrvatski jezični portal

  • nepòjmljiv — prid. 〈odr. ī〉 1. {{001f}}koji nije pojmljiv, koji se ne može pojmiti; nezamisliv, nespoznatljiv, opr. pojmljiv 2. {{001f}}koji je izražen u velikoj količini ili intenzitetu [∼a glupost; ∼a sebičnost; ∼a tvrdoglavost] …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • shvàtljiv — prid. 〈odr. ī〉 koji se može shvatiti, razumjeti; razumljiv, pojmljiv …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • shvatljiv — shvàtljiv prid. <odr. ī> DEFINICIJA koji se može shvatiti, razumjeti; razumljiv, pojmljiv ETIMOLOGIJA vidi shvatiti …   Hrvatski jezični portal

  • nepojmljiv — nepòjmljiv prid. <odr. ī> DEFINICIJA 1. opr. pojmljiv 2. koji je izražen u velikoj količini ili intenzitetu [nepojmljiva glupost; nepojmljiva sebičnost; nepojmljiva tvrdoglavost] ETIMOLOGIJA vidi nepojaman …   Hrvatski jezični portal

  • apofatičan — apofàtičan prid. <odr. čnī> DEFINICIJA koji se prema čemu postavlja negativno i poričući; odrečan, odričan SINTAGMA apofatično bogoslovlje učenje razvijeno u pravoslavlju prema kojemu su Bogu bliži odrečni nego potvrdni iskazi i tvrdnje,… …   Hrvatski jezični portal

  • evidénten — tna o prid. (ẹ̑) razumljiv, pojmljiv brez dodatnih podatkov; jasen, očiten: trditev je evidentna resnica; načrtna ureditev mesta je evidentna evidéntno prisl.: niso nas dovolj evidentno poučili …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jásen — sna o prid., jásnejši in jasnéjši (á) 1. ki je brez oblakov, megle: jasno nebo / jasen zimski dan; prevladovalo bo jasno vreme / jasni vrhovi gor / pesn. jasne daljave, višave; pren., ekspr. obetajo se jasnejša duhovna obzorja // knjiž. čist,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • očíten — tna o prid., očítnejši (í ȋ) 1. razumljiv, pojmljiv brez dodatnih podatkov: to je očiten dokaz, da smo imeli prav; očiten primer medsebojne nesloge; to je več kot očitno 2. lahko ugotovljiv, zaznaven: očitna laž; podobnost med njima je očitna;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”