- pojávljanje
- -a s (á) glagolnik od pojavljati se: pogosto pojavljanje sovražnika v okolici bunkerja jih je vznemirjalo / pojavljanje novih umetniških smeri
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
rítem — tma m (í) 1. enakomerno, urejeno pojavljanje značilnih elementov v delovanju, poteku česa: motiti ritem; biološki ritem pri človeku, v naravi; srčni ritem; ritem dihanja, hoje, plesa, valovanja; čut za ritem / ritem rok pri delu; utrujajoči ritem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rába — e ž (á) 1. opravljanje funkcije pripomočka, sredstva: po dolgi rabi je kožuhovina izgubila neprijeten vonj; ponev je bila zaradi pogoste rabe črna / dati navodila za rabo slovarja; prepovedati rabo pšenice za krmo uporabo; šele raba tega zdravila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
anticipácija — e ž (á) knjiž. domnevanje vnaprej; predvidevanje, predpostavljanje: njegove misli so genialne anticipacije sodobnih dognanj; anticipacija naprednejše bodočnosti / Prešeren je anticipacija jezikovne zrelosti, ki je bila dosežena šele z moderno ◊… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ántifitóftoren — rna o prid. (ȃ ọ̑) v zvezi antifitoftorna služba organizirana skupina ljudi, ki proučuje pojavljanje in razširjanje krompirjeve plesni: krompir so škropili po navodilih antifitoftorne službe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
banditízem — zma m (ȋ) pojavljanje band in njihova zločinska dejavnost, razbojništvo: široko razpredeno omrežje banditizma / to ni več huliganstvo, to je banditizem / velemestna mladina je že okužena z banditizmom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bradavíčavost — i ž (í) redko pojavljanje, obstajanje bradavic … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drískavost — i ž (ȋ) pojavljanje, obstajanje driske: neprimerna krma povzroča driskavost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
feminízem — zma m (ȋ) 1. v meščanski družbi gibanje žensk za enakopravnost z moškimi: pospeševanje feminizma 2. pojavljanje ženskih značilnosti, lastnosti pri moškem: feminizem pri evnuhih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fén — a m (ẹ̑) 1. geogr. suh, topel veter, ki nastane pri spuščanju zraka preko gorovij: južni, severni fen; pojavljanje fena v Alpah 2. električni aparat, iz katerega piha topel zrak za sušenje las, sušilnik za lase: sušiti lase s fenom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
frakcionáštvo — a s (ȃ) slabš. pojavljanje, obstajanje frakcij: borba proti frakcionaštvu v stranki … Slovar slovenskega knjižnega jezika