- pohlépnost
- -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost pohlepnega: pohlepnost in zavistnost / razjeda ga pohlepnost po bogastvu / pohlepnost njegovega pogleda
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pohlépnost
Look at other dictionaries:
pohlepnost — pȍhlēpnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA osobina onoga koji je pohlepan ETIMOLOGIJA vidi pohlepa … Hrvatski jezični portal
hlastéžnost — tudi hlástežnost i ž (ẹ; ȃ) star. pohlepnost: hlastežnost po dobičku … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpulíti — in izpúliti im tudi spulíti in spúliti im dov. (ȋ ú) 1. z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz snovi, v kateri tiči: izpuliti las, zob; izpuliti nit iz blaga; izpuliti rastlino s korenino vred / izpuliti ptici perje populiti; pren., ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
právdarstvo — a s (ȃ) 1. slabš. lastnost človeka, ki se (rad) toži, tožari: pohlepnost in pravdarstvo 2. star. odvetništvo: posvetil se je pravdarstvu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samogóltnost — i [u̯t] ž (ọ) star. lakomnost, pohlepnost: njegova samogoltnost in nevoščljivost presegata vse meje ● star. pijanstvo in samogoltnost požrešnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samosében — tudi samosêben bna o prid. (ẹ̑; ē) knjiž., redko lasten, oseben: k temu ga je privedla samosebna pohlepnost / samosebno zatajevanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uničeválnost — i ž (ȃ) lastnost, značilnost uničevalnega: človekova pohlepnost in uničevalnost / upreti se vojni uničevalnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
živálski — a o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na živali: živalski organizem; živalska koža / živalska vrsta / živalski strup; živalska maščoba; živalsko lepilo / živalske bolezni / živalski ornament / uporabljati za koga živalska imena / živalski vrt ♦ astr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
