- pohábljati
- -am nedov. (á) povzročati trajno telesno okvaro: težka bolezen pohablja mnogo otrok; pren., ekspr. s svojim grobim ravnanjem otroka duševno pohablja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
hábiti — im nedov. (á ȃ) redko pohabljati, kvariti: pri mučenju so jim habili telesa / takšno delo habi človekove umske moči … Slovar slovenskega knjižnega jezika