- pogánjanje
- -a s (ȃ) glagolnik od poganjati: poganjanje čolna, ladje; poganjanje kolesa / bič za poganjanje konj / poganjanje za srečo / palice za poganjanje s smučmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pogánjanje
Look at other dictionaries:
címanje — a s (ȋ) nar. koroško poganjanje kali; kaljenje: seme v njivah se šele pripravlja k cimanju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jádro — a s (ā) kos močne tkanine, s katerim se izkorišča veter za poganjanje čolna, ladje: jadra se napenjajo, plahutajo; izdelovati, šivati jadra; odvezati, privezati, razpeti, razviti, sneti, spustiti, vzdigniti jadro; bela jadra; štirikotno,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kaljênje — 1 a s (é) glagolnik od kaliti1: kaljenje tekočine / plačati kazen zaradi kaljenja (nočnega) miru 2 a s (é) glagolnik od kaliti2: kaljenje jekla / olje za kaljenje 3 a s (é) poganjanje kali: kaljenje žitnih zrn; spremembe v semenu med kaljenjem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ósten — tna m (ọ) 1. nekdaj palica z železno konico zlasti za poganjanje volov: vola je dregnil z ostnom 2. star. ost, bodica: v njenih besedah je začutil osten … Slovar slovenskega knjižnega jezika
polnítev — tve [u̯n] ž (ȋ) 1. glagolnik od polniti: končati polnitev / polnitev vina v steklenice / polnitev akumulatorja 2. redko polnilo: odstraniti polnitev ♦ elektr. žarnica s plinsko polnitvijo žarnica, katere žarilna nitka je v plinu; voj. dimna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
relé — ja m (ẹ̑) 1. elektr. priprava, ki ob spremembi vhodne električne veličine povzroči spremembo izhodne električne veličine: pripravo vklaplja in izklaplja rele; elektromagnetni rele / frekvenčni rele katerega vzbujevalna veličina je frekvenca;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vêslo — a s (é) na koncu v ploskev razširjen drog za poganjanje plovila z odrivanjem vode: potegniti vesla v čoln; odriniti čoln z veslom od brega; lopata, ročaj vesla / splavarsko veslo drog, ki ima na koncu pribito desko za krmarjenje; veslo z dvema… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
