- podvójen
- -jna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko paren: podvojni organi; podvojna kost
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
podvojíti — ím dov., podvójil (ȋ í) napraviti kaj dvakrat tolikšno: letos je podjetje izgubo podvojilo; s tem so podvojili stroške prevoza; cene so se podvojile // ekspr. pomnožiti, povečati: sovražne čete so podvojile aktivnost; tako si bo delo še podvojil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podvòjiti — svrš. 〈prez. pòdvojīm, pril. pr. īvši, prid. trp. pòdvojen〉 1. {{001f}}podvostručiti, udvojiti 2. {{001f}}{{c=1}}v. {{ref}}razdvojiti{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
pòdvojenōst — ž stanje onoga koji je podvojen ili svojstvo onoga što je podvojeno … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
podvojenost — pòdvojenōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA stanje onoga koji je podvojen ili svojstvo onoga što je podvojeno ETIMOLOGIJA vidi podvojiti … Hrvatski jezični portal
podvojiti — podvòjiti svrš. <prez. pòdvojīm, pril. pr. īvši, prid. trp. pòdvojen> DEFINICIJA 1. podvostručiti, udvojiti 2. v. razdvojiti ETIMOLOGIJA po + v. dva … Hrvatski jezični portal
dúpleks — a m (ȗ) 1. muz. petje ali igranje, posneto tako, da se sliši podvojen glas istega pevca ali instrumenta: peti, posneti popevko v dupleksu 2. ptt telegrafiranje, ki omogoča istočasen prenos dveh sporočil v nasprotnih smereh: telegrafirati v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gemináta — e ž (ȃ) lingv. podvojen soglasnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika