Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
amóniak — a m (ọ̑) brezbarven, ostro dišeč plin, ki se lahko utekočini: iz gnoja se širi duh po amoniaku … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cián — a m (ȃ) nestrok. brezbarven, zelo strupen plin, spojina ogljika in dušika, strok. dician … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cianovodík — a m (ȋ) kem. zelo strupen brezbarven plin, z vonjem po grenkih mandeljnih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
diamánt — a m (ā) 1. najtrši drag kamen, navadno brezbarven, ki močno lomi svetlobo: brušenje diamantov; uhani z diamanti in safirji; steklo je počilo, kot bi ga razil z diamantom ∙ publ. črni diamant premog 2. pog. diamantno rezilo: rezati steklo z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dícián — a m (ȋ ȃ) kem. brezbarven, zelo strupen plin, spojina ogljika in dušika: vonj po dicianu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvolómec — mca m (ọ̑) min. brezbarven, prozoren kristal kalcita … Slovar slovenskega knjižnega jezika
formaldehíd — a m (ȋ) kem. brezbarven plin ostrega vonja, ki nastane z oksidacijo metanola: formaldehid uporabljajo za izdelovanje umetnih smol // nestrok. formalin: razkužiti s formaldehidom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ozón — a m (ọ̑) brezbarven plin značilnega vonja, ki ima zelo veliko oksidacijsko sposobnost: v gozdu je dišalo po vlagi in ozonu; zrak v dvorani osvežujejo z ozonom; pren. taki medklici so ozon za ozračje debate … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slép — a o prid. (ẹ̑ ẹ) 1. ki ni sposoben zaznavati svetlobe, barv: slep človek; fant je od rojstva slep; slep za barve; na starost je postal skoraj slep; slep na eno oko; gluh in slep / mladiči so še slepi / slepo oko; ekspr. njene oči so slepe od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stréla — e ž (ẹ) 1. močna trenutna svetloba v obliki cikcaka, ki nastane pri razelektrenju ozračja, ali njen učinek: strela ga je oplazila; strela je povzročila veliko škodo; strele švigajo iz oblakov; strela je udarila v drevo; hiter je kot strela;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
