Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
môsten — tudi mósten tna o prid. (ó; ọ̑) nanašajoč se na most: mostni obok, steber; mostna ograja, podnica ◊ grad. mostni nosilec del mostu, ki prenaša obtežbo na podpornike; mostni opornik del mostu, ki prenaša obtežbo na temelj in podpira obrežje;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
znánosten — tna o prid. (á) zastar. znanstven: znanostna vprašanja / znanostni podpornik podpornik znanosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kôza — e stil. é ž (ó) 1. manjša domača žival s srpastimi rogovi, ki se goji zlasti zaradi mleka: koza meketa; kozo molsti, pasti; čreda koz; skače kot koza / angorska koza ki ima dolgo, mehko dlako; domača koza; kašmirska koza z dolgo, mehko dlako, po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mecén — a m (ẹ̑) kdor prostovoljno gmotno podpira umetnike, znanstvenike ali umetnost, znanost, podpornik: za izdajo pesniške zbirke je dobil mecena; bogat mecen; biti komu mecen // kdor gmotno podpira sploh: v njem so dobili mladi športniki vnetega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podpirálec — lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor komu gmotno pomaga; podpornik: imel je več podpiralcev / podpiralec neznanih talentov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podpórnica — e ž (ọ̑) ženska oblika od podpornik: navdušena podpornica društva / ta stranka je bila podpornica njegove politike … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spónzor — tudi spónsor ja m (ọ̑) publ. kdor v reklamne namene gmotno podpre, omogoči kako dejavnost, izvedbo česa; pokrovitelj, podpornik: sponzorji radijske, televizijske oddaje; sponzor prireditve … Slovar slovenskega knjižnega jezika
velikodúšen — šna o prid. (ū ȗ) ki stori komu kaj dobrega, zaželenega, čeprav mu tega glede na položaj, pretekle odnose ni treba storiti: velikodušen človek; biti velikodušen do koga / velikodušna ponudba / velikodušen podpornik velikodúšno prisl.:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
