podlóžen

podlóžen
1 -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. do odprave tlačanstva ki ima določene obveznosti do zemljiškega gospoda: podložni in svobodni kmetje / biti podložen graščaku, samostanu / podložno zemljišče zemljišče, s katerega obdelovanjem, izkoriščanjem so povezane določene obveznosti do zemljiškega gospoda 2. ekspr., navadno v povedni rabi podrejen: naše dežele so bile podložne Avstro-Ogrski / biti podložen svojemu vladarju / tudi človek je podložen zakonom narave ● knjiž., redko biti podložnega značaja podredljivega; sam.: osorno govoriti s svojimi podložnimi ------ 2 -žna -o prid. (ọ̑) ki služi za podlago: pritrditi plošče na podložne letve ♦ grad. podložni sloj betona sloj, na katerega se položi tlak, temelj

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • podlòžiti — (∅, što, se) svrš. 〈prez. pòdložīm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. pòdložen〉 1. {{001f}}(što pod što) postaviti tako da služi kao postolje, podloga, da izolira od nečega ispod [∼ komad daske; ∼ letvicu]; podstaviti, podmetnuti 2. {{001f}}(∅ …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • podložiti — podlòžiti svrš. <prez. pòdložīm, pril. pr. īvši, prid. trp. pòdložen> DEFINICIJA 1. (što pod što) postaviti tako da služi kao postolje, podloga, da izolira od nečega ispod [podložiti komad daske; podložiti letvicu]; podstaviti, podmetnuti 2 …   Hrvatski jezični portal

  • ánorak — a m (ȃ) obl. podložen vetrni jopič s kapuco: obleči anorak; anorak iz najlona; anorak na zadrgo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • búnda — e ž (ȗ) jopič, podložen s krznom: obleči bundo; smučarska, šoferska, železničarska bunda // nekdaj težka suknja, navadno iz kožuhovine: dolga, kosmata bunda …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • helót — a m (ọ̑) 1. pri starih Grkih državni suženj za poljska dela in vojaško službo: špartanski heloti 2. knjiž., ekspr. nesvoboden, podložen človek: ni želel, da bi bilo njegovo ljudstvo čreda helotov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kôžuh — úha m (ó ú) 1. koža živali z gostejšo, daljšo dlako: žival je imela črn kožuh; kožuh medveda / pozimi ima lisica gost kožuh gosto dlako // ta koža za predelovanje v krzno: prodajati, zbirati kožuhe / predelovanje kožuhov 2. vrhnje oblačilo iz… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mejáš — a m (á) 1. lastnik zemljišča, parcele, ki ima s kom isto, skupno mejo: mejaša se tožita zaradi poti / bil je mejaš z njenim bratom 2. knjiž., redko prebivalec države, ozemlja, ki ima s kako državo, ozemljem isto, skupno mejo; sosed: vzhodni… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèpodložèn — êna o prid. (ȅ ȅ ȅ é) ki ni podložen: ramena obleke so nepodložena / nepodloženi plašč; nepodloženo krilo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ovčína — e ž (í) 1. ovčje krzno: z ovčino podložen plašč / za postelje so imeli le nekaj ovčin // usnje iz ovčje kože: kovček je prevlečen z rdečo ovčino; boks in ovčina 2. ovčje meso: jesti ovčino; pečena ovčina …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • plášč — a m (á) 1. vrhnje oblačilo, ki sega navadno do kolen in se spredaj zapenja: obleči, sleči plašč; podaljšati plašč; raztrgati plašč; krznen, volnen plašč; moder, siv plašč; podložen plašč; plašč iz balonske svile; plašč s kapuco; razprodaja… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”