- brenkálo
- -a s (á) nav. mn. glasbilo s strunami, na katero se brenka: pihala, godala in brenkala; peli so ob spremljavi brenkala
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
brenkáč — a m (á) kdor igra na brenkalo: goslači in brenkači … Slovar slovenskega knjižnega jezika