déd — tudi dèd déda m, im. mn. dédje in dédi (ẹ̑; ȅ ẹ) 1. stari oče: moj ded je dočakal visoko starost; podedovati po dedu; njegov ded po očetu je bil zdravnik 2. nav. mn. prednik: tu so živeli že naši dedje 3. nar. severovzhodno moški, navadno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krvavíčnost — i ž (ȋ) med. bolezensko stanje moških, pri katerem se krvavitev težko ustavi; hemofilija: podedovati krvavičnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nasledíti — ím dov., naslédi in naslêdi; naslédil (ȋ í) 1. knjiž. neposredno po kom drugem prevzeti njegov položaj, funkcijo; zamenjati, slediti: ne ve se, kdo bo nasledil kralja, mojstra, predsednika / naslediti koga na vodilnem mestu / po očetu je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nasledováti — újem nedov. in dov. (á ȗ) star. 1. z dajalnikom prihajati, biti glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem; slediti: uvodu nasledujejo kratki opisi običajev / pomladi je nasledovalo suho poletje / zmaga nasleduje zmagi 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obremeníti — ím dov., obreménil (ȋ í) 1. dati breme, težek predmet na kaj: obremeniti dvigalo; ladje ne smemo preveč obremeniti / ekspr. za izlet so se obremenili s težkimi nahrbtniki 2. naložiti komu veliko dela, dolžnosti: obremeniti učence z izvenšolskim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plémiški — a o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na plemiče ali plemstvo: plemiški grb; plemiška noša / podedovati plemiški naslov; biti plemiškega rodu; plemiška družina / plemiški pravni sistem; plemiški stan; plemiško sodišče … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podedljív — a o prid. (ȋ í) ki se da podedovati: podedljiva pravica / podedljiva bolezen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podedovánje — in podédovanje a s (ȃ; ẹ̄) glagolnik od podedovati: podedovanje posestva; pravica do podedovanja / podedovanje lastnosti, nagnjenj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poséstvece — in poséstevce a [vǝc; tǝv] s (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od posestvo: obdelovati posestvece; podedovati čedno posestvece … Slovar slovenskega knjižnega jezika
za — prisl. izraža soglasje, pritrditev: biti, govoriti za; glasovati za / dobro premisliti vse, kar govori za in proti; ekspr. nekateri so za, drugi proti; neskl. pril.: glasovi za; dokazi za in proti; sam.: ekspr. ob številnih proti je pričakoval… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
