- brenčálo
- -a s (á) električnemu zvoncu podobna priprava, ki daje brenčeč glas: signal z brenčalom
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
brenčáti — ím nedov., brénči in brênči; brénčal in brênčal (á í) 1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha brenči / preh. gredoč si je brenčal pesem mrmraje pel // dajati živalskemu brenčanju podoben glas: kolovrat brenči; zvonec na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika