Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
breztéžnosten — tna o prid. (ẹ) fiz. na katerega navidezno ne deluje težnost: breztežnostni prostor / neugodno počutje v breztežnostnem stanju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
evforíja — e ž (ȋ) med. bolnikovo pretirano dobro počutje in razpoloženje: občutiti evforijo; po evforiji je bila bolečina še močnejša; alkoholna evforija; bolnik je v stanju evforije / ekspr. umetnikova evforija po končanem delu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ìndispozícija — e ž (ȉ í) knjiž. nerazpoloženje, slabo počutje: pri včerajšnji predstavi je bila opazna pevčeva trenutna indispozicija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kongrésnik — a m (ẹ̑) nav. ekspr. 1. v Združenih državah Amerike član zakonodajnega telesa, parlamenta: več let je bil kongresnik 2. udeleženec kongresa: skrb za dobro počutje gostov, zlasti kongresnikov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
léči — 1 léžem dov., lézi lézite; légel lêgla; nam. léč in lèč (ẹ ẹ̑) 1. namestiti se, spraviti se v vodoraven položaj: legel je in zaspal; razgrnil je plašč po tleh in legel; leči na posteljo, v travo; leči v senco; utrujen leči; leči na hrbet, vznak … Slovar slovenskega knjižnega jezika
máček — 1 čka m (á) 1. mačji samec: maček leži na peči; naš maček rad lovi miši; maček mijavka, praska, prede; črn maček; urno kakor maček je splezal na drevo; pren., ekspr. pusti tega zaljubljenega mačka pri miru, saj se mu ne da nič dopovedati //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mràz — mráza m, mn. mrazóvi tudi mrázi (ȁ á) 1. razmeroma nizka temperatura: mraz nastopi, poneha, popusti, ekspr. pritisne; mraz je trajal, pog. držal nekaj dni; zavarovati se pred mrazom; ekspr. divji, leden, peklenski, sibirski, strupen mraz; nočni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
počútek — tka m (ȗ) 1. star. občutek: obšel ga je neprijeten počutek / počutek krivde, strahu 2. zastar. počutje: moj splošni počutek ni tak, da bi mogel veliko delati / skrbeti za dober počutek delavcev 3. mn., zastar. čut: dražiti počutke / z vsemi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pregánjati — am nedov. (ȃ) 1. zasledovati koga z namenom uničiti ga ali mu onemogočiti delovanje: gestapo ga je preganjal; preganjati krivoverce, sovražnike; preganjati uživalce mamil; preganjajo ga kot divjo zver // delati, povzročati, da kaj pri kom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prevzéti — vzámem dov., prevzêmi prevzemíte; prevzél; nam. prevzét in prevzèt (ẹ á) 1. začeti imeti, kar je komu namenjeno: prevzeti blago, material; prevzeti pismo za soseda; zaboj je prevzel v skladišču / ladja prevzame tovor // začeti imeti, kar ima… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
