máčkast — 1 a o prid. (á) nav. ekspr. ki je slabega počutja, razpoloženja, navadno po nezmernem uživanju alkohola: od popivanja je mačkast; zjutraj se je prebudil mačkast; mačkast od pijače / mačkasta glava / mačkast ponedeljek / družbene spremembe so pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
múčiti — im nedov. (ú ȗ) 1. namenoma povzročati telesne bolečine: pri zasliševanju so ljudi tudi mučili; mučiti ujetnike; mučiti živali; mučili so ga, da bi kaj priznal / mučiti koga do smrti 2. nav. ekspr. povzročati, da mora kdo prestajati velik napor … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèlagóden — tudi nèlágoden dna o prid. (ȅ ọ ȅ ọ̄; ȅ á) 1. ki ni lagoden: okorne, nelagodne kretnje / njegovo življenje je bolj nelagodno kot lagodno 2. knjiž. neprijeten, neugoden: imeti nelagoden občutek pri čem / tesnoben, nelagoden mir; nelagodno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèugóden — dna o prid., nèugódnejši (ȅ ọ ȅ ọ̄) ki ni ugoden: za poroko si je izbral precej neugoden čas; prišel je v neugodnem trenutku / dela v neugodnih okoliščinah; neugodne življenjske razmere / za košnjo neugodno vreme / neugodna rešitev prošnje /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ponedeljkováti — újem nedov. (á ȗ) žarg. 1. neupravičeno izostajati z dela, navadno ob ponedeljkih: v službi ga niso marali, ker je ponedeljkoval 2. slabo se počutiti, biti slabo razpoložen, navadno po nezmernem uživanju alkohola: nasproti mu je prišel človek,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prihájati — am nedov. (ȃ) 1. premikajoč se v določeno smer začenjati biti na kraju bližje komu: tiho, nekdo prihaja; videl je prihajati skupino vojakov; po cesti prihajata dve ženski; hitro, tiho prihajati / zaletel se je v avtomobil, ki mu je prihajal… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prijéten — tna o prid., prijétnejši (ẹ ẹ̄) 1. ki vzbuja občutek ugodja: v sobi je bil prijeten hlad; proti večeru je začel pihati prijeten veter; prijetna kopel; trta dela prijetno senco / v sobi je bilo prijetno vzdušje; prijetno vznemirjenje / prijeten… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ríba — e ž (í) 1. vodna žival, ki diha s škrgami in se premika s plavutmi: v potoku plavajo ribe; riba se je ujela na trnek; loviti ribe; ploščata, rdečkasta, spolzka riba; gojenje, pogin, predelava rib; jate, vlaki rib; molči, plava kot riba; to… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sréčen — čna o prid., sréčnejši tudi srečnéjši (ẹ ẹ̄) 1. ki je v razmeroma trajnem stanju velikega duševnega ugodja: biti, postati srečen; upala je, da bo z njim srečna; počutiti se srečnega / srečen par; srečna družina / srečen zakon; srečna ljubezen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
súho — ega s (ȗ) knjiž. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; kopno: morje in suho; promet po morju in po suhem ∙ ekspr. življenje ga je postavilo na suho kljub prizadevanju, trudu se njegove želje po boljšem, srečnejšem življenju niso… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
