počépniti

počépniti: -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. stoječ zelo skrčiti noge v kolenih: počepnil je in začel ogledovati sled / počepniti okrog ognja; počepniti v grmovje / ptič je počepnil na vejico sedel; ekspr. počepnila je na tla in tolkla lešnike neudobno sedla // ekspr. sesesti se, podreti se: bajta bo ob prvem deževju počepnila 2. slabš. popustiti zahtevam, vdati se: grozili so mu, pa je počepnil ● vulg. je ženska, ki pred vsakim počepne ima ljubezenske, spolne odnose z njim

Игры ⚽ Нужен реферат?

čúčniti — em dov. (ú ȗ) star. počepniti, počeniti: previdno čučne na tla … Slovar slovenskega knjižnega jezika
igrálec — lca [u̯c] m (ȃ) 1. kdor se ukvarja, navadno poklicno a) z gledališko dejavnostjo: biti, postati igralec; dober, slab, znamenit igralec / dramski, filmski, gledališki igralec; igralec v lutkovnem gledališču / odlični amaterski igralci b) z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
počèp — épa m (ȅ ẹ) glagolnik od počepniti ali počeniti: utrjevati si noge s počepi; prožni počepi in poskoki otrok / stranišče na počep na katerem se opravlja potreba v čepečem položaju // stoja na zelo skrčenih nogah: vzdigniti se, zravnati se iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
počépati — am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. večkrat počepniti: ženske so od smeha kar počepale / pred kroglami so počepali za skale / ekspr. pozimi je počepala za pečjo posedala ∙ vulg. ljudje so hodili kar v grmovje počepat opravljat potrebo // ekspr. sesedati se,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pričéniti — em in pričeníti čénem dov. (ẹ ẹ̑; ȋ ẹ) nar. počepniti, počeniti: pričenila je k otroku; od strahu se je pričenil … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias