Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bedaríja — e ž (ȋ) ekspr. neumno govorjenje ali ravnanje: govoriti, kvasiti, počenjati bedarije; to je velika bedarija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíksati — am nedov. (í) pog. 1. loščiti: biksati parket; biksati čevlje 2. ekspr., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: ta ga biksa, ta! / žena mu ga biksa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fecljáti — ám [fǝc tudi fec] nedov. (á ȃ) pog., ekspr. delati, počenjati kaj brez učinka, uspeha: ves dan kar nekaj feclja; feclja in feclja, pa nič ne naredi fecljáti se zapletati se, zatikati se: nit se feclja / pijan je, da se mu jezik feclja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fíksati — am nedov. (ȋ) 1. nižje pog. nadlegovati razburjati koga z neupravičenimi zahtevami, ukazi: že cel dan me fiksa 2. žarg., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: to smo ga fiksali fíksati se žarg. vbrizgavati si, jemati mamila: že dalj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kídati — am nedov. (í ȋ) 1. odstranjevati a) sneg: kidali smo pozno v noč / sneži, spet bo treba kidati / kidati sneg s ceste, pločnika b) gnoj, blato: kidati prašičem; kidati izpod živine / kidati hlev čistiti ga / kidati gnoj na voz nalagati, nakladati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krónati — am dov. in nedov. (ọ̑) 1. podeliti, priznati komu vladarski naslov s simbolično položitvijo krone na glavo: kronali so ga z vsemi častmi; prestolonaslednika so kronali za cesarja; dal se je kronati za kralja obeh dežel / s trnjem so ga kronali… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lomíti — lómim nedov. (ȋ ọ) 1. s silo, pritiskom delati iz česa trdega nepravilne dele: lomiti dračje; rezati in lomiti kruh; spomladi se led na reki lomi; suhljad se lomi pod nogami / vihar lomi drevje ga podira, ruje; mu lomi veje; dal je palico čez… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
navíhanost — i ž (í) nav. ekspr. lastnost navihanega človeka: poznam njegovo navihanost; fantovska navihanost // nav. mn. domiselno, hudomušno dejanje: počenjati navihanosti; smejali so se njegovim navihanostim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nečédnost — i ž (ẹ) knjiž., ekspr. ničvredno, malovredno dejanje: počenjati nečednosti; marsikatere nečednosti je kriv alkohol / govori nečednosti // lastnost ničvrednega, malovrednega človeka: njegova nečednost presega že vse meje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nespámetnost — i ž (á) lastnost nespametnega človeka: ta odločitev izvira iz njegove nespametnosti / nespametnost sklepa; nespametnost vojne / govoriti, počenjati nespametnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
