- nespámetnost
- -i ž (á) lastnost nespametnega človeka: ta odločitev izvira iz njegove nespametnosti / nespametnost sklepa; nespametnost vojne / govoriti, počenjati nespametnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ábotnost — i ž (á) raba peša lastnost abotnega človeka; nespametnost, neumnost: pokopala ga je lastna abotnost / do abotnosti naiven fant / govoriti abotnosti; izbij ji abotnosti iz glave … Slovar slovenskega knjižnega jezika
maloúmnost — i ž (ú) evfem. nespametnost, neumnost: to dejanje kaže njegovo maloumnost / v svoji maloumnosti je marsikdaj slabo ravnal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prismójenost — i ž (ọ) ekspr. nespametnost, neumnost: v svoji prismojenosti pripoveduje o dogodku vsakomur, ki jo hoče poslušati; zaradi njegove prismojenosti ga ne spoštujejo / ne morem poslušati takih prismojenosti nespametnega, neumnega govorjenja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slaboúmje — a s (ȗ) knjiž. 1. slaboumnost: prirojeno slaboumje 2. omejenost, nespametnost, neumnost: slaboumje tega človeka / slaboumje predsodkov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zanoréti — ím dov., zanôrel (ẹ í) ekspr. v dejanju pokazati svojo nespametnost, nerazsodnost: za vsako stvar zanori / zanoreti nad kom / presneto, je zanorel zelo jezno rekel, spregovoril … Slovar slovenskega knjižnega jezika