- počenčáti
- -ám dov. (á ȃ) ekspr. povedati, izdati: ne zaupaj mu, vse bo počenčal ● ekspr. rad bi malo počenčal z njim se pogovoril
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
očenčáti — ám dov. (á ȃ) redko počenčati, sčenčati: ti boš gotovo vse očenčal … Slovar slovenskega knjižnega jezika