- bréjost
- -i ž (ẹ́) stanje breje živali: čez tri mesece bo kravi potekla brejost; v drugi polovici brejosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
brejíti — ím tudi bréjiti im nedov., bréji (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) povzročati brejost: bik breji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gravídnost — i ž (ȋ) med., vet. nosečnost, brejost: ugotoviti gravidnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
járčiti — im nedov. (á ȃ) povzročati brejost: oven jarči járčiti se nar. spolno se združevati, pariti se: ptice se jarčijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
járiti — im nedov. (ā ȃ) knjiž. jeziti, dražiti, razburjati: zmerjanje ga jari do besnosti / jeza, napuh jo jari / jaril se je in klel, da se mu bo maščeval im tudi jaríti ím nedov. (ā ȃ; ȋ í) povzročati brejost: kozel jari járiti se, tudi jaríti se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nôšnja — in nóšnja e ž (ó; ọ) 1. glagolnik od nositi: nošnja ranjencev / za nošnjo so najeli nekaj domačinov / nošnja klobuka, očal; tkanina je praktična za pranje in za nošnjo 2. star., navadno s prilastkom oblačila, oprava, značilna za prebivalce… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obrejíti — ím tudi obréjiti im dov., obréji; obréjil (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) povzročiti brejost: bik obreji kravo obrejíti se, tudi obréjiti se postati brej: krava, psica, svinja se obreji obrejèn êna o tudi obréjen a o: obrejena žival … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ubrejíti — ím tudi ubréjiti im dov., ubréji; ubréjil (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) povzročiti brejost: žrebec ubreji kobilo ubrejíti se, tudi ubréjiti se postati brej: psica se ubreji ubrejèn êna o tudi ubréjen a o: ubrejena svinja … Slovar slovenskega knjižnega jezika