- pobúdnik
- -a m (ȗ) kdor da, daje pobudo za kaj, vpliva na kaj: bil je glavni pobudnik za ustanovitev društva; pobudnik odporniškega gibanja; komunisti morajo biti pobudniki in organizatorji napredka
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pobúdnik
Look at other dictionaries:
duhóven — vna m (ọ) star. duhovnik: duhoven je začel pridigo / vojaški duhoven vna o prid. (ọ̄) 1. nanašajoč se na duh duhá: a) duhovni in telesni razvoj človeka; čutili so njegovo duhovno moč; duhovno življenje / duhovni in čutni princip pri omenjenem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iniciátor — ja m (ȃ) 1. kdor da, daje pobudo za kaj, vpliva na kaj; pobudnik, začetnik: on je bil prvi in glavni iniciator za ustanovitev društva; iniciator novega stila v oblikovanju pohištva 2. kem. inicialno razstrelivo: iniciatorji so zelo občutljivi za … Slovar slovenskega knjižnega jezika
katalizátor — ja m (ȃ) 1. kem. snov, ki spremeni hitrost kemične reakcije, ne da bi se pri tem spremenila ali postala sestavni del produkta reakcije: uporabljati za sintezo katalizator; pospešiti reakcijo s katalizatorjem / prisotnost katalizatorja ♦ teh.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ôče — éta m, im. mn. očétje tudi očéti (ó ẹ) 1. moški v odnosu do svojega otroka: njegov oče je padel v narodnoosvobodilnem boju; ima še očeta in mater; ubogati očeta; dober, skrben oče; dragi, ljubi oče; materin oče; skrbi zanj kot pravi oče… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
očetováti — újem nedov. (á ȗ) knjiž., ekspr. 1. biti oče, skrbeti kot oče: zavedal se je, da je hčeri slabo očetoval 2. biti idejni utemeljitelj, pobudnik: videti je bilo, kot bi bil on očetoval tej vstaji / pripada tistemu literarnemu rodu, ki mu je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
očétovstvo — a s (ẹ) 1. dejstvo, da je moški oče: dokazati, priznati, zanikati očetovstvo / pog. tožiti koga za očetovstvo v imenu otroka vložiti tožbo za ugotovitev očetovstva 2. knjiž., ekspr. dejstvo, da je kdo idejni utemeljitelj, pobudnik: pripisovali… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
olimpízem — zma m (ȋ) knjiž. kar se nanaša na olimpijske tekmovalce ali olimpijske igre: pobudnik olimpizma / razstava olimpizma … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pionír — ja m (í) 1. član pionirske organizacije: biti, postati pionir; pionirji in mladinci / pionir prometnik ki skrbi zlasti za varen prehod otrok čez prometno ulico / Zveza pionirjev družbenopolitična organizacija za otroke od sedmega do štirinajstega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pobórnik — a m (ọ̑) knjiž. zagovornik, privrženec: on je odločen pobornik teh idej / pobornik za mir borec; pobornik za ustanovitev društva pobudnik, začetnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pobúdnica — e ž (ȗ) ženska oblika od pobudnik: naša država je pobudnica za sklicanje konference … Slovar slovenskega knjižnega jezika
