- pobégel
- -gla -o [ǝu̯] prid. (ẹ́) ki je pobegnil: pobegle taboriščnike so kmalu ujeli / njen pobegli mož je pisal; pren., ekspr. pobeglo otroštvo; sam.: stekel je za pobeglim in ga dohitel
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pobégel
Look at other dictionaries:
ubégel — gla o [ǝu̯] prid. (ẹ) star. pobegel: ubegli ujetniki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ubéžen — žna o prid. (ẹ ẹ̄) knjiž. nanašajoč se na beg, pobeg: ubežni nameni / ubežni rovi v brlogu // star. pobegel: ubežni vojak; ubežna skupina ◊ astr. ubežna hitrost hitrost, ki jo mora dobiti telo, da premaga privlačno silo nebesnega telesa; mat.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
