- pobalín
- -a m (ȋ) ekspr. razposajen, objesten nedorasel fant: pobalini so mu obrali češnje; mestni pobalini / kot nagovor zakaj se smejete, pobalini neumni
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pobalín
Look at other dictionaries:
pobalínček — čka m (ȋ) manjšalnica od pobalin: pobalinčka sta skrila kolo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pobalínka — e ž (ȋ) ženska oblika od pobalin: pobalini in pobalinke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
štŕkavec — vca m (ŕ) 1. bot. rastlina z bodeče dlakavim ležečim steblom in rumenimi cveti, Ecballium: s štrkavcem porasla steza 2. nar. štajersko pobalin, pobalinček: štrkavci so mu obrali češnje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
