- pljúnek
- -nka m (ȗ) kar se izvrže iz ust, navadno slina, sluz: na tleh je bilo polno pljunkov; gnojen, krvav pljunek ∙ ekspr. to je zanj nov pljunek v obraz nova huda žalitev, sramota
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pljúnek
Look at other dictionaries:
dêbel — éla o [eu̯] prid., debeléjši (é ẹ) 1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma veliko razsežnost, ant. tanek: rastlina z debelimi listi; debela deska, knjiga, preproga, stena; debela plast ledu / debel mah; debel sneg visok; debela … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pljúnec — nca m (ȗ) star. pljunek: obrisati pljunec; krvav pljunec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pljúniti — em dov. (ú ȗ) 1. izvreči iz ust, navadno slino, sluz: nabralo se mu je toliko sline, da je moral pljuniti; pljuniti kri; pljuniti na tla, v pljuvalnik; ekspr. debelo pljuniti izpljuniti velik pljunek // na tak način izraziti omalovaževanje,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sprijémkast — a o prid. (ẹ̑) redko sprijemljiv, lepljiv: sprijemkast pljunek / hoditi po sprijemkasti ilovici … Slovar slovenskega knjižnega jezika
