Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
brontozáver — vra m (á) pal. orjaški izumrli plazilec iz skupine dinozavrov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dinozáver — vra m (á) pal. izumrli plazilec, včasih izredne velikosti: mesojedi, rastlinojedi dinozavri … Slovar slovenskega knjižnega jezika
diplodók — a m (ọ̑) pal. orjaški izumrli plazilec iz skupine dinozavrov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
igvanodón — in igvanodónt a m (ọ̑) pal. velik izumrli plazilec iz skupine dinozavrov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
káča — e ž (á) 1. breznog plazilec z dolgim, valjastim telesom: kača piči, sika; kača se je plazila med šopi trave; dolga, marogasta kača; odskočil je, kakor (da) bi ga kača pičila; denar skriva kot kača noge; viti, zvijati se kot kača / kača se levi /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kaméleon — a tudi óna m (ẹ̑, ọ̑) plazilec toplih krajev, ki živi na drevju in lahko spreminja barvo kože: lepljiv jezik kameleona; spreminja barvo kot kameleon // slabš. kdor zaradi koristi prilagaja svoje prepričanje trenutnim razmeram: malomeščanski… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krokodíl — a m (ȋ) zelo velik plazilec, pokrit z debelimi roženimi ščiti, ki živi v tropskih in subtropskih vodah: na obrežju reke so ležali krokodili; zija kot krokodil ♦ zool. nilski krokodil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kúščar — ja m (ū) 1. plazilec s štirimi kratkimi nogami in dolgim repom: izumrli kuščarji; anatomija kuščarjev; razvaline so zdaj prebivališče kač in kuščarjev ♦ zool. kuščarji luskarji, ki imajo navadno razvite noge, Sauria // nar. zelenec: na skali je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plazílka — e [u̯k in lk] ž (ȋ) 1. rastlina, ki se pri rasti širi s poleglimi, plazečimi se poganjki: od teh rastlin so nekatere velika drevesa, druge pa plazilke 2. ženska oblika od plazilec: kača je plazilka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pterodáktil — a m (ȃ) pal. izumrli plazilec z zelo podaljšanim prstom in kratkim repom, sposoben letati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
