- piščánčev
- -a -o prid. (á) nanašajoč se na piščance: piščančevo meso / piščančeva obara
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
piščánčev
Look at other dictionaries:
valílnica — e ž (ȋ) 1. kraj, prostor, urejen za valjenje navadno piščancev: krmilnica in valilnica / valilnica za ptiče // obrat za valjenje navadno piščancev: farma ima svojo valilnico; iti po piščance v valilnico 2. agr. valilnik: položiti jajca v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čívk — a m (ȋ) posamezen glas pri čivkanju: plahi ptičji čivk; čivk vrabca // redko čivkanje: čivk piščancev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čívkanje — a s (ȋ) glagolnik od čivkati: čivkanje piščancev; čivkanje ptičkov v gnezdu / čivkanje in hihitanje deklic … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izvalítev — tve ž (ȋ) glagolnik od izvaliti: izvalitev piščancev / za izvalitev jajc je potrebna toplota … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izvalíti — ím tudi zvalíti ím dov., izválil tudi zválil (ȋ í) s sedenjem na jajcih, jajčecih doseči, da se v njih razvijejo mladiči: koklja je izvalila deset piščancev izvalíti se tudi zvalíti se začeti živeti ob prihodu iz jajca, jajčeca: račke so se že… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kljúvanje — in kljuvánje a s (ú; ȃ) glagolnik od kljuvati: kljuvanje piščancev / čutil je kljuvanje v rami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klóčiti — im nedov. (ọ ọ̑) navadno v zvezi s kokoš kazati nagnjenje za valjenje piščancev: kokoši so skoraj vse leto kločile … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klókati — am tudi klóčem nedov. (ọ̑) 1. oglašati se z glasom klok: koklja je glasno klokala in vabila piščance // navadno v zvezi s kokoš kazati nagnjenje za valjenje piščancev: kokoš nič ne nese, spet kloka 2. dajati kratke, votle glasove, navadno pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kókati — am stil. kóčem nedov. (ọ̑) navadno v zvezi s kokoš kazati nagnjenje za valjenje piščancev: kokoši slabo nesejo, ker jih precej koka // oglašati se z glasom kok: koklja je glasno kokala in vabila piščančke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kóklja — e ž (ọ̑) 1. kokoš, ki vali, vodi piščance: na dvorišču je bilo več kokoši in koklja s piščanci / koklja čepi na gnezdu / šalj., kot podkrepitev naj me koklja brcne, če lažem; kot kletvica naj ga koklja brcne ♦ agr. umetna koklja priprava za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
