Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bŕcniti — em dov. (ŕ ȓ) 1. suniti, udariti z nogo: konj ga je brcnil; jezno je brcnil psa / vulg. v rit ga brcni, čvekača nesramnega / šalj., kot podkrepitev naj me koklja brcne, če lažem; kot kletvica naj ga koklja brcne 2. odstraniti kaj s sunkom noge:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jájce — a s (á) 1. z lupino obdana spolna celica z dosti hranilnih snovi, iz katere se razvije nov organizem, zlasti pri pticah in plazilcih: leči, odlagati jajca; mladiči se izležejo iz jajc; aligatorjeva, golobja, želvina jajca / kobilica izleže med… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
píšče — ta stil. piščè éta s (ȋ; ȅ ẹ) kokošji mladič, zlasti mlajši, manjši: koklja kliče, vali, vodi piščeta; kragulj je odnesel pišče; zbiral jih je kakor koklja piščeta / pojedel je pol piščeta piščanca ∙ ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čávsati — am nedov. (ȃ) hitro, sunkovito približevati se čemu s kljunom: koklja jezno čavsa po hrošču … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čepéti — ím nedov. (ẹ í) 1. stati na zelo skrčenih nogah: otroci čepijo in se igrajo s peskom; pastirji čepijo okrog ognja / kokoš čepi na gredi; mačka čepi pod mizo 2. ekspr. negibno, zgrbljeno sedeti: babica ves dan čepi za pečjo; po klopeh čepijo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cìp — in cíp medm. (ȉ; ȋ) posnema glas piščet, kalinov: cip cip cip, kliče koklja piščance … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čivkáč — a m (á) ekspr. ptič, ki čivka: koklja in mali čivkači; gozd je poln čivkačev in pevcev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
družína — e ž (í) 1. zakonski par z otroki ali brez njih: ta družina stanuje v našem bloku; vsa družina je bila zbrana okrog mize; kmečka družina; biti iz dobre, poštene, premožne družine; šestčlanska družina; člani družine; publ. rojstni dan je praznoval… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izvalíti — ím tudi zvalíti ím dov., izválil tudi zválil (ȋ í) s sedenjem na jajcih, jajčecih doseči, da se v njih razvijejo mladiči: koklja je izvalila deset piščancev izvalíti se tudi zvalíti se začeti živeti ob prihodu iz jajca, jajčeca: račke so se že… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kávsati — am nedov. (ȃ) 1. nav. ekspr. hitro, sunkovito segati s kljunom po čem: kokoši kavsajo travo, zrnje // udarjati, tolči s kljunom: koklja jezno kavsa 2. vulg. spolno občevati kávsati se ekspr. tepsti se (s kljunom): petelina sta se kavsala do krvi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
