- bránjevka
- -e ž (á) ženska, ki prodaja na živilskem trgu: branjevka ponuja solato; kupiti pri branjevki; klepeta kakor branjevka
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
besedíčen — čna o prid. (ȋ ȋ) ekspr. gostobeseden, zgovoren: bil je besedičen, a ne sladkobeseden / besedična branjevka jezikava … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čáj — a m (ȃ) 1. pijača iz posušenih listov čajevca ali nekaterih zelišč: kuhati, piti čaj; vroč čaj; bled čaj; kamilični, lipov čaj; čaj z rumom; skodelice za čaj / pravi ali ruski čaj iz listov čajevca / elipt., pog.: naročil je dva čaja; čaj brez… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krošnjárka — e ž (á) redko branjevka, kramarica: vsiljiva krošnjarka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
maréla — e ž (ẹ̑) nižje pog. dežnik: odpreti marelo; strgana marela / branjevka je razpela pisano marelo senčnik ∙ pog., ekspr. ženi se pod marelo ne da bi imel zagotovljeno bivališče; pog. zgodba je napeta kot marela zelo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mérica — e ž (ẹ) 1. nav. ekspr., s prilastkom določena (manjša) količina kake snovi, tekočine, ustrezna komu: postregla mu je z večerno merico čaja / tolikšna je njegova običajna merica // določena manjša količina kake snovi, tekočine sploh: kupil je dve … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mešétarica — e ž (ẹ̑) ženska oblika od mešetar: bila je znana branjevka in mešetarica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zagráda — e ž (ȃ) naprava, ki zagrajuje kak prostor: narediti, podreti zagrado; lesena, žična zagrada; zagrada iz kolov / za zagrado sedeča branjevka / zagrada med področjema pregrada / odprta zagrada / ekspr. biti stisnjen v zagrado teles na krovu ladje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zgovóren — rna o prid., zgovórnejši (ọ ọ̄) 1. ki (rad) veliko govori: zgovoren človek; fant je po naravi zgovoren in dovtipen; nenavadno, zelo zgovorna je; bila je zgovorna kot kaka branjevka / šele doma je postal zgovoren; ekspr.: dobro bi bilo, če bi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika