- péšpólk
- -a m (ẹ̑-ọ̑) star. pehotni polk: poveljnik, štab pešpolka / gorski pešpolk pehotni polk, izurjen za operacije v gorah, hribih
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
péš — prisl. (ẹ̑) izraža premikanje s korakanjem: hoditi, iti, potovati peš; vrnila se bova peš / bojevati se peš / vojska je bila na konjih in peš ∙ šalj. tja, kamor gre še cesar peš na stranišče; star. vojska gre po cesti peš in jež hodeč in jahaje; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sédemnajsti — in sedemnájsti a o [dǝm] štev. (ẹ̄; á) ki v zapovrstju ustreza številu sedemnajst: v sedemnajstem letu je; predavanje bo ob sedemnajsti (uri) / sedemnajsti pešpolk v stari Avstriji pehotni polk, v katerem služijo vojsko vojaki iz Kranjske;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika