- branílo
- -a s (í) star. kar brani, varuje: če je imel ščit, mu ni bilo treba drugih branil / cepljenje je branilo zoper bolezen
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vsiljívec — vca m (ȋ) ekspr. kdor si kljub nezaželenosti, nasprotovanju prizadeva priti kam: vsiljivcem so prepovedali vstop / krokar vsiljivec se je spuščal z veje na vejo // kdor se vsiljuje komu: dekle se je branilo pred vsiljivci … Slovar slovenskega knjižnega jezika