peljáti

peljáti
péljem tudi -ám nedov., pêlji peljíte; pêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. s prevoznim sredstvom spravljati kam: peljati drva, pohištvo, seno; peljati sadje na trg, žito v mlin; peljati koga v mesto; peljati na avtomobilu, vozu, v samokolnici; z brodom so jih peljali čez reko / avtobus nas je peljal z letališča / ladja lahko pelje veliko tovora 2. delati, povzročati, da se prevozno sredstvo premika: peljati voz; peljati skozi križišče, v koloni, za drugimi; peljati naprej / peljati avtomobil k mehaniku 3. premikati se v določeno smer: avtobus je peljal z železniške postaje proti središču mesta / letalo pelje na tej progi dvakrat tedensko leti 4. kot spremljevalec, vodnik delati, da kdo kam gre: peljati koga na izlet, ples, sprehod, v gledališče; vodič jih je peljal po mestu; peljati goste noter / peljati koga pod roko / peljati konja za uzdo // delati, da kdo pride pod nadzorstvom na določeno mesto: peljati koga na morišče, v zapor / peljati živino napajat 5. biti v določenem prostoru in imeti določeno smer: cesta pelje mimo vasi; železnica pelje do mesta / lestev pelje na podstrešje; vrata, ki peljejo v klet / čez reko pelje nov most je // omogočati, da kdo a) kam pride: kolovozna pot (nas) pelje do planinske koče / kot vljudnostna fraza kam vas pelje pot b) kaj spozna, se s čim seznani: avtor pelje bralca skozi procese gospodarskih gibanj / sledovi znanstvenega raziskovanja nas peljejo daleč nazaj ● pog. vprašal je, kdaj pelje njegov avtobus kdaj ima odhod; star. povej, kam te srce pelje kam želiš iti; koga, česa si želiš; ekspr. tako ravnanje, to nikamor ne pelje izraža odklonilen odnos; publ. uporaba umetnih gnojil pelje v uničevanje zalog pitne vode ima za posledico; zastar. peljati vojsko vojskovati se; zastar. peljati mirno življenje mirno živeti; star. peljati dekle pred oltar poročiti se z njo peljáti se premikati se s prevoznim sredstvom: peljati se do končne postaje; peljati se na izlet, v mesto; peljati se na vozu; peljati se po glavni cesti; peljati se z vlakom; peljati se mimo; peljati se v diru, z veliko hitrostjo; pog. peljiva do prve bencinske črpalke ∙ ekspr. orel se je peljal proti goram letel z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili pelján -a -o: peljan tovor

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • peljati — pèljati (što) nesvrš. <prez. ām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. reg., v. vući (što kao teret, prevoziti kolima) [peljati sijeno] 2. obavljati posao peljara; peljariti ETIMOLOGIJA prasl. *pel (j)ati (sl. pelat : goniti, polj.… …   Hrvatski jezični portal

  • pèljati — (što) nesvrš. 〈prez. ām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje〉 1. {{001f}}reg. vući (što kao teret, prevoziti kolima) [∼ sijeno] 2. {{001f}}obavljati posao peljara; peljariti …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • peljariti — peljáriti nesvrš. <prez. pèljarīm, pril. sad. rēći, gl. im. rēnje> DEFINICIJA v. peljati (2) ETIMOLOGIJA vidi peljati …   Hrvatski jezični portal

  • peljarenje — peljárēnje sr DEFINICIJA 1. <gl. im.>, v. peljariti 2. v. peljati (2) [lučko peljarenje; obalno peljarenje] ETIMOLOGIJA vidi peljati …   Hrvatski jezični portal

  • skózi — tudi skóz prisl. (ọ̑) 1. izraža premikanje ali usmerjenost z ene strani na drugo a) glede na širino, globino: bila je taka gneča, da sem se komaj prebil skozi; žebelj je prišel skozi, ker si premočno udarjal; rezina kruha je bila tanka, da se je …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vêsti — vêdem nedov., vêdel in védel vêdla, stil. vèl vêla (é) 1. knjiž. kot spremljevalec, vodnik delati, da kdo kam gre; peljati: vesti gosta v sobo; vesti komu konja / vesti koga za roko, pod roko // delati, da kdo pride pod nadzorstvom na določeno… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • peljáriti — nesvrš. 〈prez. pèljarīm, pril. sad. rēći, gl. im. rēnje〉, {{c=1}}v. {{ref}}peljati (2){{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • peljárēnje — sr 1. {{001f}}〈gl. im.〉, {{c=1}}v. {{ref}}peljariti{{/ref}} 2. {{001f}}{{c=1}}v. {{ref}}peljati (2){{/ref}} [lučko ∼; obalno ∼] …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • napeljati — napèljati svrš. <prez. napèljām, pril. pr. āvši, prid. trp. nàpeljān> DEFINICIJA reg. 1. (što), usp. navesti (voženjem dovesti na željeno mjesto) 2. (koga na što) žarg. navesti (vođenjem ili utjecanjem i raznim trikovima postići da tko što… …   Hrvatski jezični portal

  • otpeljati — otpèljati (koga, što) svrš. <prez. ām, pril. pr. āvši, prid. trp. ȍtpeljān> DEFINICIJA reg. odvesti stvar ili osobu (odavde na drugo mjesto), opr. dopeljati ETIMOLOGIJA od (ot ) + v. peljati …   Hrvatski jezični portal

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”