- peketánje
- -a s (ȃ) glagolnik od peketati: slišal je peketanje konja / peketanje konjskih kopit
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kónjski — tudi kônjski a o prid. (ọ; ó) 1. nanašajoč se na konje: konjski hrbet, rep; konjska griva, koža; peketanje konjskih kopit; juha iz konjskega mesa / konjski gnoj; konjska figa okrogel iztrebek konja; konjska žima žima iz repa ali grive konja /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kopíto — a s (í) 1. rožena kožna tvorba na koncu prstov nekaterih sesalcev: konj je grizel in bíl s kopiti ob tla; drobljivo kopito / konjsko kopito / kopita udarjajo po tlaku podkve na kopitih; klopotanje, peketanje kopit ♦ vet. obrezati kopito z nožem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pekèt — éta m (ȅ ẹ) peketanje: zaslišati konjski peket / peket konjskih kopit … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plésati — in plesáti pléšem nedov. (ẹ á ẹ) 1. gibati se, premikati se v (predpisanem) ritmu, navadno ob glasbi: plesali so do jutra; rada pleše; naučiti se plesati; plesati na mestu, v krogu; plesal je z vsemi plesalkami; dobro, lahkotno plesati /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika