- božjást
- -i ž (ȃ) živčna bolezen s krči in nezavestjo: imeti božjast; napad božjasti / božjast ga lomi, meče, vije; božjast ga je vrgla imel je napad božjasti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
božjást
Look at other dictionaries:
lomíti — lómim nedov. (ȋ ọ) 1. s silo, pritiskom delati iz česa trdega nepravilne dele: lomiti dračje; rezati in lomiti kruh; spomladi se led na reki lomi; suhljad se lomi pod nogami / vihar lomi drevje ga podira, ruje; mu lomi veje; dal je palico čez… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bêteg — éga m (ē ẹ) nar. vzhodno bolezen: beteg me muči / veliki beteg ga meče božjast … Slovar slovenskega knjižnega jezika
božjásten — tna o prid. (ā) nanašajoč se na božjast: božjastni krči; božjastni napad / božjasten človek; ker je božjasten, ni za težko delo; začela se je zvijati kot božjastna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
božjástnež — a m (ȃ) kdor ima božjast: bil je videti kot božjastnež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
božjástnica — e ž (ȃ) ženska, ki ima božjast: krči božjastnice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
božjástnik — a m (ȃ) kdor ima božjast: pomagati božjastniku; božjastnika je vrglo; zvilo ga je kakor božjastnika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
božjástnost — i ž (ā) redko božjast: odtlej se je pri njem pojavljala božjastnost // značilnost božjastnega človeka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bôžje — ega s (ó) star. 1. božjast: božje ga je metalo, vrglo 2. kap, mrtvoud: božje ga je udarilo, zadelo; elipt. ne hodi po soncu, te bo božje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
epilepsíja — e ž (ȋ) med. živčna bolezen s krči in nezavestjo, božjast: napad epilepsije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
metáti — méčem nedov., mêči mečíte; mêtal (á ẹ) 1. s silo, navadno ročno, povzročati, da prehaja kaj po zraku na drugo mesto: otroci radi mečejo kamne; metati polena na kup, ogenj; metati z desno, levo roko / metati kepe v mimoidoče; metati kozarce ob… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
