- božjástnik
- -a m (ȃ) kdor ima božjast: pomagati božjastniku; božjastnika je vrglo; zvilo ga je kakor božjastnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
epiléptik — a m (ẹ) med. kdor ima epilepsijo, božjastnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika