- pára
- 1 -e ž (ȃ) 1. v plinasto stanje spremenjena tekočina pri vrelišču: para se nabira v prostoru; poškodovati se s paro; utekočinjanje pare / vodna para / ogrevanje s paro / likalnik na paro z vgrajeno pripravo za vlaženje tkanine / vlak na paro 2. v plinasto stanje spremenjena tekočina kot pogonsko sredstvo: para potiska bat v valju; dodati, odvzeti paro // kem. v plinasto stanje spremenjena snov: jodove, kovinske, živosrebrne pare 3. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi s polno paro, z vso paro zelo hitro: delati s polno paro; z vso paro uresničujejo načrt o ureditvi mesta / avtomobil je na vso paro vozil proti bolnici ● redko vola sta izdihavala toplo paro v meglico spremenjen dih; pog. biti pod paro pijan ◊ fiz. nasičena, pregreta para; strojn. odjemna para ki se jemlje iz parnega stroja za gretje; odpadna para ki se po uporabi v stroju, napravi še izkoristi; teh. nizkotlačna para ------ 2 -e ž (ȃ) stotina jugoslovanskega dinarja: mleko se je podražilo za dvajset par; to stane tri dinarje in petdeset par / pet par mu je padlo na tla kovanec z vrednostjo pet par // ekspr. denar sploh: prizadeval si je, da bi zaslužil kako paro; vsako paro je hranil za družino ∙ ekspr. stiska vsako paro je varčen; je skop; prebita para ekspr. nimam niti prebite pare popolnoma nič denarja; ekspr. to ni vredno prebite pare zelo malo, nič; ekspr. vrnil sem mu do zadnje pare ves denar ------ 3 -e ž (ȃ) ekspr., navadno v zvezi uboga para človek, ki vzbuja usmiljenje, pomilovanje: ubogo paro je še naprej izkoriščal; zazdel se mi je čisto navadna uboga para; take uboge pare še nisem srečal / uboga človeška para // s prilastkom, z oslabljenim pomenom izraža osebo, kot jo določa prilastek: zbrale so se vse delavske pare; ni se mogel otresti nadležne novinarske pare; uboga profesorska para / zapregli so ubogo konjsko paro
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.