- paberkoválec
- -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor paberkuje: nagnali so paberkovalce, ki so kradli iz snopov / ekspr. novinarski paberkovalci
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
paberkoválka — e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od paberkovalec: paberkovalka v vinogradu / paberkovalka tujih idej … Slovar slovenskega knjižnega jezika