- ovráten
- -tna -o prid. (ȃ) ki je za okrog vratu: ovratni nakit; svilena ovratna ruta / okrogel ovratni izrez vratni
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zavráten — tna o prid. (ȃ) knjiž. 1. ovraten: zavratna ruta 2. ki skrivaj naredi kaj slabega; zahrbten: zloben in zavraten človek / zavraten napad, umor 3. navidezno nenevaren: reka je polna zavratnih vrtincev / zavratna bolezen zavrátno prisl.: zavratno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika