iztrebíti — in iztrébiti im, tudi iztrébiti im tudi strebíti in strébiti im, tudi strébiti im dov. (ȋ ẹ; ẹ) 1. odstraniti odvečno iz česa: iztrebiti mlad gozd; iztrebiti travnik / iztrebiti jarek, žleb očistiti / iztrebiti ribe, srno odstraniti drobovje;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
máhek — hka m (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od máh: otrebiti mahek z debla … Slovar slovenskega knjižnega jezika
očéditi — im dov. (ẹ ẹ̄) raba peša očistiti, osnažiti: očediti konja; očediti mizo; za obisk se je očedil; očediti si čevlje / očediti gmajno otrebiti očéditi se iztrebiti se: pes se ne sme očediti v sobi; očediti se za grmom ● nar. če se vsak dan ne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
očístiti — im dov. (í ȋ) 1. odstraniti umazanijo, prah: očistiti čevlje, obleko; očistiti s krpo, vodo; temeljito očistiti stanovanje / očistiti brano prsti / ekspr. ceste po nesreči še niso očistili niso še odstranili razbitin z nje; pren. očistiti srce… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osnážiti — im dov. (á ȃ) 1. odstraniti umazanijo, prah: osnažiti čevlje, obleko; osnažiti stanovanje ∙ ekspr. brivec ga že čaka, da ga osnaži obrije 2. redko očistiti, otrebiti: osnažiti piščanca, ribe osnážen a o: skrbno osnažena obleka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potrebíti — in potrébiti im, tudi potrébiti im dov. (ȋ ẹ; ẹ) drugega za drugim otrebiti: potrebiti gozdove / star.: potrebiti jarek očistiti; potrebili so ves plevel iztrebili potrebíti se in potrébiti se, tudi potrébiti se vet. izločiti po porodu plodove … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ríba — e ž (í) 1. vodna žival, ki diha s škrgami in se premika s plavutmi: v potoku plavajo ribe; riba se je ujela na trnek; loviti ribe; ploščata, rdečkasta, spolzka riba; gojenje, pogin, predelava rib; jate, vlaki rib; molči, plava kot riba; to… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
