Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ankilóza — e ž (ọ̑) med. otrdelost sklepa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
artêrioskleróza — e ž (ē ọ̑) poapnitev in otrdelost arterij: že nekaj let ga muči arterioskleroza … Slovar slovenskega knjižnega jezika
katalepsíja — e ž (ȋ) mišična otrdelost kot psihomotorno bolezensko znamenje: pojav katalepsije pri bolniku … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okostenélost — i ž (ẹ) lastnost, značilnost okostenelega: okostenelost hrustanca / ekspr.: uradniška okostenelost; formalizem in okostenelost / ekspr. kritizirati okostenelost nekaterih vzgojnih ustanov / publ. kritika nekaterih najznačilnejših okostenelosti v … Slovar slovenskega knjižnega jezika
priapízem — zma m (ȋ) med. trajna bolezenska otrdelost spolnega uda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sklèp — sklépa m (ȅ ẹ) 1. gibljiv stik dveh ali več kosti: sklep mu je otekel, otrdel; boli, ekspr. trga ga v sklepih; poškodba sklepa; bolečine v sklepih; ekspr. biti trd v sklepih / ekspr. roka je skočila iz sklepa / čeljustni, kolčni, kolenski sklep … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skleróza — e ž (ọ̑) 1. bolezenska otrdelost tkiva ali kakega organa: zaradi skleroze postati okorel, pozabljiv / skleroza ledvic, ožilja ♦ med. multipla skleroza bolezen centralnega živčevja, pri kateri telo v presledkih hromi 2. ekspr. okorelost,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zatrdélost — i ž (ẹ) knjiž. otrdelost: zatrdelost kake snovi / zatrdelost sklepa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
