Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
obložíti — ím dov., oblóžil (ȋ í) 1. namestiti, pritrditi kaj na določeno površino za zaščito, olepšanje, izboljšanje podlage: obložiti sedeže z usnjem; obložiti stene z lesom, ploščicami / obložiti ročaj palice z dragimi kamni 2. položiti, namestiti kaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obtovóriti — im tudi obtovoríti ím dov., obtovóril (ọ̄ ọ̑; ȋ í) redko otovoriti: obtovoriti ladjo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
opŕtati — am dov. (r̄) nav. ekspr. nadeti na hrbet: oprtati nahrbtnik, vrečo; oprtal mu je poln koš; oprtal si je ponesrečenca / oprtati malho, puško; oprtal si je zaboj na ramo // obložiti, otovoriti: oprtati konje, mule; vojaki so se oprtali opŕtan a o:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oslè — éta s (ȅ ẹ) ekspr. osel: osle riga; otovoriti osle / kakšno osle si / kot psovka zdaj ni čas za to, ti osle … Slovar slovenskega knjižnega jezika
