- otávič
- -a m (ȃ) agr. (posušena) trava tretje košnje: kositi otavič; otava in otavič
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
otavić — otàvić m DEFINICIJA pov. hip. stara venecijanska mjera, osmi dio litre (pola kvartina) [otavić žlahtine], usp. kvartin ETIMOLOGIJA tal. ottava: osmina … Hrvatski jezični portal
otàvić — m pov. hip. stara venecijanska mjera, osmi dio litre pola kvartina, {{001f}}{{c=1}}v. [∼ žlahtine] ✧ {{001f}}tal … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
otávnik — a m (ȃ) 1. nar. (posušena) trava tretje košnje; otavič: Otavnika je bilo dva voza .. otavnice pa še za pašo ne bo (C. Kosmač) 2. zastar. avgust: prvega otavnika je odpotoval … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vnúka — 1 e ž (ū) star. vnukinja 2 e ž (ū) nar. (posušena) trava tretje košnje; otavič: kositi vnuko … Slovar slovenskega knjižnega jezika