Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dobítek — tka m (ȋ) 1. denar ali predmet, dobljen v igri na srečo: zadeti glavni dobitek; s tombole se je vračal brez dobitka 2. knjiž. pridobitev, korist: to je izreden dobitek za vse narode; pokazal mu je svoj novi dobitek ♦ šah. dobitek kmeta osvojitev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvópotézen — zna o prid. (ọ̑ ẹ̑) šah. tak, pri katerem je treba v dveh potezah dati mat ali doseči odločilno prednost: dvopotezen problem; spregledal je dvopotezno kombinacijo za osvojitev dame … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kmèt — kméta m, im. mn. kmétje stil. kméti (ȅ ẹ) 1. kdor ima zemljo in jo obdeluje ter se s tem preživlja: kmetje so zemljo že zorali; siromašni kmetje / ekspr. kmet je kralj / po poklicu je bil kmet / mali kmet ki ima navadno do 5 ha zemlje; srednji… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poselítev — tve ž (ȋ) glagolnik od poseliti: osvojitev in poselitev polotoka; potek poselitve / poselitev pokrajine s tujimi kmeti / enakomerna poselitev poseljenost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rèokupácija — e ž (ȅ á) knjiž. ponovna zasedba, ponovna osvojitev: avstrijska reokupacija Ilirskih provinc … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavojevánje — a s (ȃ) knjiž. osvojitev: zavojevanje novih dežel / zavojevanje ljudstev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
