- osvobojênec
- -nca m (é) kdor je osvobojen: osvobojenci so se zbrali pred taboriščem ♦ zgod. osvobojenec pri starih Rimljanih nekdanji suženj, ki mu je gospodar dal svobodo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
libertín — a m (ȋ) 1. zgod., pri starih Rimljanih nekdanji suženj, ki mu je gospodar dal svobodo; osvobojenec: libertini in patroni 2. knjiž., redko svobodomislec: biti po nazorih libertin … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osvobojênka — e ž (é) ženska oblika od osvobojenec: osvobojenci in osvobojenke … Slovar slovenskega knjižnega jezika