osúpniti

osúpniti
-em dov. (ú ȗ) nav. ekspr. 1. zelo se začuditi: ob tej novici je osupnila; osupnil je nad njeno razgledanostjo 2. preh. narediti, povzročiti, da se kdo zelo začudi: dogodek je osupnil javnost; vse je osupnila dečkova podobnost z dedom; brezoseb. osupnilo me je, da je kljub bolezni prišel osúpnjen -a -o knjiž. osupel: bil je osupnjen nad njihovo neobčutljivostjo; ves osupnjen je stekel za njim; prisl.: osupnjeno pogledati, vprašati; prim. osupel

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • zaprepástiti — im dov. (ā ȃ) neustalj. neprijetno presenetiti, osupniti: sodba ga je zelo zaprepastila; te besede so jo zaprepastile zaprepástiti se zgroziti se, osupniti: zaprepastil se je, ko je zagledal ranjenca zaprepáščen a o: zaprepaščen obraz …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • happening — a [hêp ] m (ȇ) um. avantgardna umetniška prireditev, pri kateri se želi z različnimi sredstvi gledalce osupniti in pritegniti k sodelovanju: prirediti happening; scenarij za happening …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • osúpel — pla o [ǝu̯] prid. (ú) nav. ekspr. zelo začuden: osupel človek; bil je osupel; ves osupel je odkimal / osupel pogled osúplo prisl.: osuplo pogledati, vprašati; prim. osupniti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • osúpiti — im dov. (ú ȗ) knjiž. narediti, povzročiti, da se kdo zelo začudi; osupniti: njegov jezni pogled jo je osupil; govornikove besede so poslušalce osupile; brezoseb. osupilo jo je, da se je že vrnil osúpljen a o: osupljen ženski glas …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • osúpnjenje — a s (ȗ) glagolnik od osupniti: prizor je vzbudil osupnjenje vseh navzočih / beseda ga je zbudila iz osupnjenja osuplosti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prepásti — pádem dov., stil. prepàl prepála (á ā) star. propasti: v nekaj letih je kmetija prepadla / njegova igra je klavrno prepadla ● nar. zadnje čase je zelo prepadla shujšala, upadla; zastar. prepadla ga je groza prevzela, obšla; zastar. kriki, ropot,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vídoma — prisl. (ȋ) knjiž. vidno: vidoma osupniti, ustrašiti se / moč viharja je vidoma rasla …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”