- osúplost
- -i ž (ú) nav. ekspr. stanje osuplega človeka: na njenem obrazu se je kazala osuplost; kar zažvižgal je od osuplosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
osúplost
Look at other dictionaries:
majáti — májem tudi májati em stil. májam nedov., májaj májajte tudi majájte; majál tudi májal (á á; á) povzročati, delati, da se kaj z enim delom pritrjenega premika sem in tja: veter maje drevesa; zgrabil je kol in ga majal, da bi ga izpulil /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osúpnjenost — i ž (ȗ) knjiž. osuplost: njene oči so izražale osupnjenost; od osupnjenosti je kar obstal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prepádenost — i ž (ȃ) groza, prestrašenost, osuplost: prepadenost mu je sijala iz oči; od prepadenosti ni mogel odgovoriti ● redko bolnikova prepadenost shujšanost, upadlost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prešínjati — am nedov. (í) 1. večkrat biti, se pojavljati: obraz mu je prešinjala rahla rdečica / njen obraz je prešinjal prijazen nasmeh / ob misli nanjo mu prešinja srce velika sreča // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža (ponavljajoče se) stanje, kot … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šók — a in šòk šôka m (ọ̑; ȍ ó) 1. med. zelo močen odziv organizma na hujšo telesno poškodbo, na duševni pretres: ponesrečenec je doživel šok; motnje v krvnem obtoku, dihanju in drugi znaki šoka / biti v šoku / psihični šok kot posledica duševnega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šokírati — am dov. in nedov. (ȋ) ekspr. vzbuditi veliko presenečenje, osuplost: novica jih je šokirala; pisatelj je šokiral bralce šokíran a o 1. deležnik od šokirati: poslušalci so bili šokirani 2. med. ki je v šoku: šokirani ponesrečenci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaprepáščenje — a s (ȃ) neustalj. neprijetno presenečenje, osuplost: tolikšna neodgovornost vzbuja zaprepaščenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zmajáti — zmájem tudi zmájati em tudi am dov., zmájaj zmájajte tudi zmajájte; zmajál tudi zmájal (á á; á; ā) 1. navadno v zvezi zmajati z glavo s počasnejšimi, daljšimi gibi glave na levo in desno izraziti osuplost, presenečenje, ogorčenje: na vprašanje je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zmajeváti — újem nedov. (á ȗ) navadno v zvezi zmajevati z glavo s počasnejšimi, daljšimi gibi glave na levo in desno izražati osuplost, presenečenje, ogorčenje: zmajeval je z glavo, rekel pa ni nič; osupel, presenečen zmajevati z glavo / to vendar ni mogoče … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zrcáliti — im nedov. (á ȃ) 1. zaradi odbijanja svetlobe delati kaj vidno, kazati kaj na svoji površini: jezero zrcali smreke, zvezde; ogledalo zrcali del predsobe; šipa zrcali nebo 2. ekspr. kazati, izražati: njen pogled zrcali strah / razstava zrcali… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
