òstrići — svrš. 〈prez. ostrížem, pril. pr. òstrigāvši, prid. trp. ostrìžen〉 1. {{001f}}ošišati ovcu 2. {{001f}}reg. ošišati čovjeka … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
ostrići — òstrići svrš. <prez. ostrížem, pril. pr. òstrigāvši, prid. trp. ostrìžen> DEFINICIJA 1. ošišati ovcu 2. reg. ošišati čovjeka ETIMOLOGIJA o (b) + v. strići … Hrvatski jezični portal
ostrizati — ostrízati nesvrš. <prez. òstrīžēm, pril. sad. ostrížūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. ostrići ETIMOLOGIJA vidi ostrići … Hrvatski jezični portal
dáti — dám dov., 2. mn. dáste, 3. mn. stil. dadó, dadé; dál (á) 1. napraviti, da preide kaj k drugemu: dati komu knjigo, kos kruha, rožo; dati sinu denar za kino; daj sem tisto knjigo / dati komu kosilo, jesti, piti / dati posestvo sinu / dati komu kaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jéž — a m (ẹ̄) 1. majhna gozdna žival s kratkimi nogami in z bodicami po zgornjem delu telesa: jež piha, teka, se zvije v klobčič ∙ redko ostriči si lase na ježa zelo na kratko, tako da stojijo pokonci; ostriči se na krtačo // torta v obliki ježa:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krtáča — e ž (á) priprava za čiščenje in gladenje iz šopov žime, žic, vstavljenih v navadno lesen hrbet: očistiti čevlje, obleko s krtačo; mehka, trda krtača; krtači podobna priprava / jeklena, sirkova, žična krtača; krtača za lase, ribanje ∙ ostriči se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krtáčka — e ž (á) manjšalnica od krtača: očistiti s krtačko; lase ima goste kot krtačka / zobna krtačka zobna ščetka ∙ ostriči se na krtačko ostriči lase zelo na kratko, tako da stojijo pokonci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nôž — m 〈G nóža, V nôžu, N mn nóževi〉 1. {{001f}}ručno oruđe za rezanje i hladno oružje za sječenje i bodenje [kuhinjski ∼; kirurški ∼; lovački ∼] 2. {{001f}}dio sprave koji ima oštricu i služi za rezanje (npr. u stroju za mljevenje itd.) 3.… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
pòdstrići — svrš. 〈prez. podstrížem, pril. pr. āvši, prid. trp. podstrìžen〉 1. {{001f}}malo ostrići odozdo; podrezati 2. {{001f}}načiniti podstrig … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
škȑba — ž 〈G mn škȓbā〉 1. {{001f}}oštećen, okrnjen zub, oštećeno mjesto, rupa u zubu; krnja, krezubina, škrbina 2. {{001f}}zupčasto oštećenje, nagrizeno mjesto na oštrici oruđa i sl … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
